Ljubezenske zgodbe 

• Moji najdražji ljubezni ki jo imam neizmerno rad, ki še le za njo živim povem le to, da je ona moja največja sreča mojega življenja. Ko sem ob njej sem zelo pomirjen in vesel, saj mi ona daje tisto ljubezen in nežne poljube in dotike ki si jih želim. Največ pa mi pomeni to, da mi stoji ob meni in mi pomaga preživet moje bolečine me nasmeji in mi zaupa. To mi pri njej največ pomeni. Vse ostalo mi ni mar. Ona je moja edina oseba mojega življenja za njo bi dal svoje življenje zanjo bi šel na konec sveta samo da bi bila zeloooo srecna z mano. Brez nje si ne predstavljam življenja, ona je žarek v mojem srčku, ona je moj angel varuh ki me spremlja povsod kjer hodim ali kjer sem. Ona je srečna ko je z mano in se umiri ko je z menoj. Se nasmeji in vidi v meni tisto osebo, ki je hrepenela po ljubezni ki je prej ni dobila od nikogar. Sedaj pa je videla da ji neznost dajem jaz in ljubezen. Ona zna to cenit in spoštovat. In meni to tudi vrača. Jaz sem njen za vedno in vedno bom samo njen. Ne bom je nikoli prizadel ali ji storil kaj slabega. To ji piše njen velik srček, ki jo neizmerno ljubi in jo ceni ter jo ima rad za večno. Njen srcek jani. Ona tak ve kdo je to. Mari jaz te ljubim zelooooooooooooooooo močnoooooooooooo ti si moja srecaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa do konca mojih dniiiiiiiiiiiiiiiii (Jani)
  
  
• Tema je, sliši se samo se kaplje dežja ki udarjajo ob tla in ponavljajo tvoje izrečene besede. Ležim sredi ceste,premočena, izgubljena. Zebe me, a mi je vseeno. Želim si, da bi kdo razumel kaj čutim,da bi me nekdo rešil. ...zatiskam si ušesa,pa te še zmeraj slišim, znova in znova, utihniiiiiiiiiiii. (Neznanka)
  
  
• Ne joči za njim- ni vreden tvojih solz. Postavi se na realna tla! res misliš, da je on zadnji na tem svetu Preboli ga in mu daj vedeti, da imaš dovolj moči, da greš naprej brez njega. Ne oziraj se nazaj, kaj je bilo je odšlo, nikoli se ne bo ponovilo. Pozabi ga! Ni lahko, ampak vedi, da bo šlo. Kar si morala prejokati, si prejOKala. Ne obremenjuj se več! V tvoje življenje bo vstopil nekdo boljši. PUNCA-GLAVO GOR! Nasmehni se in uživaj, poslušaj prijatelje. Zabavaj se. Življenje je prekratko, da bi žalovali za metulji, ki letajo iz cveta na cvet. Poleti, dvigni se višje kot je on, naj te vidi, da si nad njim. Začutil bo žalost in videl, da mu je lahko žal za vse. takrat moraš ostati močna. Ne pusti, da ti znova zada rano! To je bilo se eno poglavje v tvoji knjigi življenja. Ne zaključi ga z solzami. Vse lepo mine, pusti spomine, a včasih tudi bolečine. Pa kaj! Ne pokaži mu, da te je prizadel. To bo njegova zmaga- torej tvoj poraz. Ne dovoli si tega in se ne ponižuj! Zmagaj ti! Jutri je nov dan, le kaj ti bo prinesel Morda pa le nekoga novega VERO,MOČ IN UPANJE! (Pam)
  
  
• Vem da je ta zgodba kratka vendar ga ljubim (Ksenja)
  
  
• Stal je tam. Ves premražen od mraza. A kljub mrazu so se mu oči svetile, njegov pogled je bil žareč. Takoj sem se zaljubila. Njegov glas je bil nežen kot svila. Nedolžen pogled..Pogovarjala sva se, nisem ga morala nehati gledati. Prelep je bil. Pisala sva si vsak dan, mislila sem, da me ima vsaj malo rad. Potem pa kar naenkrat niti glasu o njemu. Tišina. Mrk. Čas je mineval in iz dneva v dan sem se trudila manj misliti nanj. A je bil premočan pečat. Spet je prišel dan, ko je stal na mrazu in me gledal. Ni rekel niti besede. Le nežen, tih, pojemajoč pozdrav. V meni je spet zagorelo upanje. To upanje je hitro zbezalo proč, saj se je se tisti dan poljubljal z drugo. Bolelo je. A vem, da sem močna oseba in sem preživela to. Bila je le avantura dveh bitij, ki sta bila željna zabave. Mineval je čas, dnevi, meseci. Nisem ga videla in bilo je mi je prijetno. Pozabila sem ga. Potem pa spet tisti udarec. Buuuuum. Stal je in gledala sva se. Želela sem steči v njegov objem, ga poljubiti in ga čutiti. A nisem mogla. Pogovarjala sva se in bila sem neizmerno srečna. Tako se je dogajalo se velikokrat. Nikoli ga nisem poljubila. Nikoli ga nisem čutila ob sebi.Zdaj ga vsak dan videvam in priznam, da je težko. Upanje še ni umrlo. Še živi v meni, se je del mene. Težko ga bom pozabila, priznam.! A živlenje teče dalje. Bil je moja preteklost in za preteklostjo se ne oziramo. Živimo naprej. Mogoče naju kdaj usoda združi. Jutri? Morda čez tisoč let? Ne vem. A vem, da bo prisel čas. Moj čas. (Anja)
  
  
• Mimo njega sem hodila 5 let, pa ga nisem videla. Zame kot da ni obstajal, pa čeprav se ga spominjam kot zelo prijaznega fanta. Potem pa kar naenkrat... Nekaj kavic s sošolci, nekaj lepih besed in že sem tavala v mislih z njim! Misel na njega mi ni pustila spati, hotela sem ga bolje spoznati, hotela sem ga čutiti ob sebi! Neštetokrat sem sanjarila o njem... Ampak bila sem zmedena, nisem vedela kaj točno bi rada, a bi rada samo kratko avanturco, ali pa mogoče kaj resnejšega?! Ampak usoda je naredila po svoje... Prišla sva skupaj in zaenkrat sva se vedno skupaj!!! In kaj je tukaj tako posebnega se sprašujete?!? Rojena sva na isti dan, isti mesec, isto leto, v isti porodnišnici, porodila naju je ista babica (isto zavezana popkovina),... Drugače pa imava zelo veliko skupnih stvari! Oba sma tipčne ribice, po značaju in po obnašanju, imava isto krvno skupino in se vam lahko nastevam! Ampak bistvo...razumeva se odlično, kregat se naznama in neskončno fejst se mama rada!!! Tak da vsi tisti ko to berete, pustite da vas usoda popelje v svoje vode!!¨! (Vijolica)
  
  
• Bilo je na maturantskem plesu. Plesala sem s svojim fantom. Moj sošolec Tomaž pa je plesal z mojo najboljšo prijateljico. Že dolgo sem vedela, da je zaljubljen vame, toda imela sem fanta. sploh pa mi ni bil všeč. Piflar z očali in mamin sinček? no way !!! No in potem se je zgodilo. S fantom sva plesala, po koncu plesa pa se usedla na stol in gledala naokrog. Šla sem na stranišče, ko sem zagledala Tomaža, ki se je poljubljal s svojo plesalko. kar nisem mogla verjeti. zapeklo me je globoko v srce. taksne rane se nisem čutila. kar naenkrat mi je postal vseč. fant se mi je začel gabiti, Tomaž pa je v moji bližini meni vzbujal prijetna čustva. Brez njega si življenja več nisem predstavljala. Ko sem prišla na stranišče sem se zjokala. Ker me celih petnajst minut ali še več ni bilo, je fant prišel pome. Nisem mu hotela povedati kaj je narobe. Če bi za to izvedel, bi ubil mene in Tomaža. Očitno je Tomaž od tega dneva naprej hodil z njo. Mojo best frendico. mislila sem da ji lahko zaupam. od tega dne naprej sva se skregali, saj sem ji očitala, da ji niti zaupati ne morem veči, da si je zanalašč vzela Tomaža, zato ker je vame zaljubljen, tudi fanta sem pustila. Tomaz pa mi je rekel, da vame nikoli ni bil, ampak si je to izmislil, zato, da bi lahko bil z njo. potem sem se odločila, da naredim samomor. brez njega ne morem živeti. Vendar je to nekega dne slišala moja mama in odpeljala me je k psihiatru. Ta mi je predlagal da si najdem novega fanta in bo bolečina minila. Seveda sem upoštevala njegov nasvet, a bolečina je bila vedno večja. Potem pa se en šok. Novi fant me je varal. in to z bivšo best frendico !!! Tomaž je bil spet samski. Fant me je tako ali tako zapustil, jaz pa sem sla k Tomažu. skupaj sva srečna ze 3 leta in 5 mesecev. (Neznanka)
  
  
• Če nekega dne začutiš da moreš jokati....pokliči me! Ne obljubim da te bom spravila v smeh toda lahko jočem s teboj! Če nekega dne želiš zbežati...pokliči me! Ne obljubim ti da te bom ustavila toda lahko zbežim s teboj! Če nekega dne ne želiš slišati nikogar...pokliči me! Obljubim ti da bom s teboj in da bom molčala! Toda če nekega dne pokličeš...in ti ne odgovorim....pohiti k meni morda te potrebujem!!! (Pelca)
  
  
• Ko bi vedel kako boli,kako prazne so vse noči,ko bi vedel kako mi je hudo kako preboleti te je težko. Ko bi vedel kako te ljubim in kako trpim,ko bi še ti čutil del bolečine,ko bi tudi ti imel še spomine. Ona zavzela je mesto moje,ona zdaj čuti dlani tvoje,ona je v postelji s teboj. Ljubiš se z njo,kot nekoč si se z menoj,ona te objema in poljublja drži za roko te in v strasti se izgublja,ona zdaj krajša ti dolge noči,ona dragulj je ki lesketa se ti v oči. Ona zdaj misel je prva jaz pa trohnim in zate sem umrla,ko umrla v meni bi še ta ljubezen, ki nehala bi igrati to žalostno pesem. Prinesi še zadnje mi rože na grob in reci še enkrat bobu bob. Namesto rož besedo prinesi, povej mi zakaj??? Ne prizanesi mi tako še veliko težje mi je, kje so moje napake in pregrehe,kaj ona ti daje več,da jaz moram oditi preč. Ona zdaj daje ti sonce,le kdo ga bo meni dal? To je začetek konca še kdaj se meni boš smejal, ona daje ti ljubezen,le komu naj jo dam jaz? Ostala mi v duši je ljubezen in moj prijatelj,moj obraz in poraz. Ko se nje boš naveličal,saj veš kje so vrata odprta,ti ko srce boš njeno bičal,naj se kot jaz ne smili ti. Če pa se nikdar ne vrneš,vzemi sabo vsaj lep spomin,ko se nekoč nazaj obrneš,morda se spomniš le,kako srečno sem ljubila te iz časov,ko si bil mi vse. (Pelca)
  
  
• Če se boš poskušala vrniti, te bo moje srce težko zavrnilo. Ne poskušaj se vrniti. Le zakaj misliš, da me nisi prizadela? Sama dobro veš, da si me tako močno, da se ne upam znova zaljubiti, saj ne bi mogel še enkrat skozi tak pekel kakršnega sem doživel s teboj? Te je sploh kdo prizadel? Prizadel le z nedolžno lažjo? Potem ne moreš vedeti, kako ti lahko ljubljena oseba zagreni mladost in spremeni življenje. Zdaj veš kaj me je resnično prizadelo.Ne to da si odšla, Ne to da si se zaljubila v drugega, ampak,da si lagala. Laž nima rok vendar zaupanje razdere. (Bagio)
  
  
• Nekega dne sem se noro zaljubila. Ko sem šli na ekskurzijo sem se lepo oblekla in se odpravila. Nisem nikoli mislila da me bo velikokrat pogledal s svojimi svetlimi rjavimi očmi. Vedno me je gledal in jaz sem tudi njega. Nisem upala gledati preveč, ker so mi se same oči premikale. Spravil me je v dvome. Mislila sem da sem mu malo všeč ali pa samo se mi je zdelo. Nekega dne pa sem dobila v šoli pismo, ki je pisalo da je noro zaljubljen vame. ZELO sem bila vesela. Naenkrat sem se zbudila in videla da so bile samo to sanje. (Neznanka)
  
  
• Bil je 3. razred, midva pa sva se skupaj smejala, se igrala v peskovniku, se za roke držala. v četrtem razredu sem se zaljubila vate. ni bilo dneva da ga ne bi skupaj preživela. bil si moj najboljši prijatelj in edini fant brez katerega ne bi zdržala. to je bila taka otroška ljubezen... vse do 7. razreda... tudi ti si se zaljubil vame, vendar mi nisi nikoli v obraz rekel, da me imaš rad. nikoli me nisi poljubil... na taboru pa sva bila cele večere sama v sobi in vse to se je zgodilo.. PRVI POLJUB.. nikoli ga ne bom pozabila. objel si me tako močno, kot da bi me imel zares rad! ko zaprem oči, slišim tvoj glas, vidim tvoj nasmeh.. kar naenkrat pa je v tvoje življenje prišla ONA in se začela lagati o meni.. verjel si ji. zapadel si v slabo družbo.. vsak odmor sta stala na sredi hodnika in se poljubljala. spominjam se tega občutka. te bolečine, ki mi je trgala srce. nisva več hodila ven, se držala za roke, NIČ. se pozdravil me nisi več... postala sem kot smet na tvoji poti. z NJO sta me začela žaliti. prizadel si me do dna srca. nisem te več prepoznala. nisem mogla verjeti, da si to res TI. ti, ki si me včasih objel, ti ki si mi rekel, da me imaš rad. ko si mi v obraz govoril grde stvari in se mi smejal z njo, je vse v meni vrelo, vendar nisem imela moči, da bi kaj rekla. oktobra 2008 si me poklical.. da bi se pobotala. gledal si me globoko v oči in rekel: "razmisljal sem vsako noč.. ne morem brez tebe." vse sem ti oprostila! poljubil si me tako nežno.. ljubeče.. verjela sem, da me imaš res rad. nikoli ne bom pozabila tega dneva. NIKOLI. naslednji dan je ona vse izvedela. spet je bilo isto. zalil si me in me dobesedno ODJEBAL. se sedaj se vsak dan vidiva.. med odmori.. med poukom.. in vedno me tako lepo pogledaš. ne žališ me več, še vedno pa si z njo. Pogledaš me TAKO LJUBEČE, jaz pa še vedno ne vem ZAKAJ. (Neznanka)

  POŠLJI SVOJO ZGODBO:

Nazaj na vrh